Moj oče že nekaj časa premišljuje, kako bi si kupil manjše tovorno vozilo, s katerim bi lahko vozil stvari. Namreč par kilometrov stran od hiše ima ribnik in tako se najmanj 4- krat vsak dan vozi sem ter tja. Ker je tako dolgo odlašal s tem, sem se skušal pogovoriti z svojim bratom, če je zato, da se to tovorno vozilo kupi, pa brat ni bil zato.
Zato sem se odločil, da vse prevzamem nase. Šel sem v akcijo, da najdem tovorno vozilo. Vedel sem, da noče novega, zato mi ni bilo težko, ker sem vedel, da ne bom toliko zapravil. Po enem mesecu sem našel staro tovorno vozilo, ki ga lastnik ni imel registriranega. Ko sem ga poklical, mi je ponudil čisto majhno ceno, ker se ga je enostavno hotel rešiti. Zame je to bila zlata jama, ker sem bil tudi malo mehanika in sem videl, da vozilo lepo ohranjeno.
Še isto dan sem ga kupil in uredil vse potrebno, kar je bilo potrebno. Čez tri sem ga odpeljal. Prvo sem ga peljal k meni domov, da sem ga še enkrat celega pregledal, očistil in ga nato peljal k očetu, kot presenečenje.
Oče je bil izredno vesel tega tovornega vozila. Zadovoljen se je usedel vanj in prvič peljal na ribnik. Prav lepo ga je bilo videti. Že dolgo ni imel nobenih želj in videlo se je, da je prav vesel, da ima tovorni avto. Sedaj mu ne bo več žal osebnega avtomobila, da ga bo uničeval in umazal z raznimi orodji, ker bo vso orodje vozil s tovornim vozilom. Jaz pa sem zadovoljen, da je on srečen!